Kdo so izbrisani?

26.2.1992 so bili izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Brez fanfar, brez medijske pozornosti, brez velikih govorov novih »demokratičnih« voditeljev. Izbris je bil tih, anonimen in individualen. Več desettisočim je bila z enim administrativnim ukrepom odvzeta pravica do bivanja, dela, socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Njihov obstoj v Sloveniji je bil od tega dne ilegalen. Prepuščeni so bili policajem in raznim birokratom, ki so jih izganjali, pretepali in maltretirali. Desettisoči so postali žrtve državnega policijsko-administrativnega terorja. Po desetih letih beganja po brezizhodnem labirintu zakonodajne, izvršne in sodne oblasti in po spoznanju, da ne gre za individualne in slučajne krivice, so se izbrisani/e prebivalci/ke v Sloveniji povezali/e v Društvo izbrisanih. Žrtve so si nadele obraze in zahtevajo, da se jih nadene tudi krivcem.

Z izbrisanimi smo se srečali na večeru multitud. Ena od opredelitev multitude pravi, da je odpadek od konsenza. Konsenz, na katerem temelji današnja družba, proizvaja homogeno in lahko vodljivo družbo vključenih. Tisti, ki ne ustrezajo, so izključeni, so odpadek. Proti konsenzu, ki homogenizira in izključuje, je treba postaviti disenzualno politiko multitud, ki s svojo nepokornostjo izzivajo in spodkopujejo obstoječi konsenz ter vzpostavljajo novega, slonečega na samouvrednotenju multitud. Zato proti neoliberalizmu postavljamo nepokorne multitude.

Boj Društva izbrisanih je naš boj, oni so naši bratje in sestre, sobojevniki in sobojevnice.

Dost je!

najbol me je enkrat razpizdl, k je ena ženska na tvs začela v hrvaščini razlagat kok je boga k je izbrisana, pa kok že nwem kok dolg v Sloveniji žvi, zdj se pa tak z njo dela, ble ble ble