Dons sem pomoje prvič! (al pa vsaj po zelo dolgem času, sam se res ne spomnim, da bi že kdaj tko) vidla čist kristalno jasno svoj obraz v sanjah

Ponavad zmeri vidm tko od zadi nekak vse skupi, kt bi sama seb stala za hrbtom al pa gledam iz svoje perspektive al pa je vsaj precej zamegljeno vse skup... dons sem pa vidla kk Bohca, Jerica (bivša sošolka) in jst ležimo na travi in se smejemo eni stvari, kt da bi stala zravn, res je zgledal resnično

(pomoje zato k sem gledala posnetke z maturantskega plesa pa sm čist notr padla v ene reklame k smo jih snemal, lol)
Najbl smešne so mi pa scene, kjer pomešaš vse ljudi, ki jih poznaš, ponavad v enem čudnem okolju... v eni gorski kočici smo bli jst, sošolke iz OŠ, Bohca, Jerica, eni froci k so pr tabornikih, moj učitelj jap. plesa, prfoksi iz srednje

Al pa od Bohce brat, k je stal ob mojem avtu in tlaču eno ogrOmno deko v moj kovček, kao d v svojem ni več meu placa
Sam je ful zanimivo razmišljat o tem k se zbudiš, k šele takrat dojameš kok je čudn
