No, kr tko nekoga k ga vidm nekje čist btw lih ne grem naskakvat ane Drgač se pa vsaj pr men take stvari večinoma dogajajo na žurkah, oziroma zvečer uzuni ane. Itak se pa sploh ne spomnem več kako točn te stvari potekajo, ker sm že en let dokaj brezupno zalublena v ful dobrga prjatla

Tole velja zame.

hmmm...ponavad napadem .... 

trenutno pa je bol komplicirano in zto čakam poštarja ...

js pa redkokdaj srečam koga takega, da bi se mi zdel vredn flirtanja. da bi pa to počela s tistim k mi je pač najlepši v določeni družbici pa..nevem, sama seb bi se zdela budala. je pa tud res, da marsikter tip razume mojo čist običajno prijaznost kot flirtanje(pa tud to, da vedno gledam ljudi s kterimi se pogovarjam v oči-ne glede na to al so fantje al punce). in pol se začne kej slinit, pa me sploh ne pozna, in pol je nemogoče normalno hengat pa se pogovarjat. u glavnem, kot flirtanje razumem tiste neke dvoumne poglede pa čvekanje pa po možnosti še smejanje njegovim nesmešnim šalam pa delanje se kot da mama nevemkolk skupnega. tega ne delam.
če mi je pa kdo všeč, ga pa hočem bolš spoznat in se pač pogovarjam z njim. če nastane kak stik pa sma si všeč pol nimam nič proti če je kej več. tud prvega koraka me ni strah nardit(recimo rečt za msn/telefonsko/če bi se še kdaj dobila/...). če dobim pa občutek da bi tip raj ostal na kolegialni ravni pa tud kul. ne bom mu pol pošilala dvoumnih pogledov, če vem da nimam kej praskat.

se mi je pa že zgodil, da sm se zelo zelo pijana pustila zapecat tipu s kterim res ne bi bla za skupi...sicer sma se mela celo noč zelo fino, je bil pa zjutri kr moralni maček(dokler se nism k seb spravla pa ugotovila, da sej ni blo nič tko slabga, sam da ni za ponavlat).

dons zi tk ne mores sfalitko se zi tk vse povprek lizar. cakam se sam da se muarija zacne na vlk z svojim zivalim lizarit

ne pecam glih neki  .

Nov način osvajanja... -

Sam pa nimam posebnega pristopa. Edino, kar me loči od pred dveh let nazaj, je direktnost ter pripravljenost tvegati, če se mi zdi vredno. Sicer pa sem, kar sem.