samomorilnost v sloveniji je zelo kompleksna zadevščina, ki je tukajšnja debata niti slučajno ne bo razrešila...

po moje je razlog v zares morbidni statistiki v tem, da imamo še vedno nekakšen predsodek pred težavami, ki niso fizčne narave in še vedno apriori postrani gledamo vsakega, kii samo pomisli na to, da bi bilo dobro, za nek problem, poiskati strokovno pomoč ... in s tem posredno prispevamo k temu, da še tiste, ki bi morda našli vsaj toliko poguma odvrnemo od tega...
ker je mentalno zdravje takšen tabu je posledično tudi splošno znanje ki ga poseduje širša populacija dokaj skopo ...

...bistvo problema je, da enostavno ne znamo videti očitnih znakov...

samomor je večinoma posledica dlje časa trajajočih težav, običajno ga posameznik naredi ko je res na dnu depesije ...
...depresija pa je sama po sebi izredno neugodna zadeva, ko te zadane depresija, potem nisi egoist, potem enostavno veš, da karkoli boš naredil bo to narobe in bo potem še slabše, potem si prepričan da te nihče ne mara in da se za prijaznim nasmehom tvojega bližnega zagotovo skriva kakšen zloben namen, v depresiji te nihče nima rad, vsi se pretvarjajo... vsem si odveč, si popolnoma nepotreben in itak te nihče ne bo pogrešal... dejansko bi bilo za njih bolje, če ti ne bi nikoli obstajal ... pravzaprav je najbolje da kar izgineš iz obličja zemlje ... se vržeš iz 12 nastropja in izgineš na asfaltu... saj te bodo kmalu pozabili, ker si itak nepomemben....

ne vem čisto natančno (in tudi rezultati študij se ne ujemajo popolnoma) ampak depresija v kakterikoli obliki že prizadane okrog 10% vseh žensk pod 30 letom (nad še več) in približno 4% moških
