Bistvene (idealno-tipske) značilnosti verskega fundamentalizma. VERSKI FUNDAMENTALIZEM:
- je pojav (post-)moderne, globalizirane družbe, ki zavrača sekularizacijo religije, pluralizem idej v družbi in etični relativizem;
- nastaja v religijah, kjer so sveta besedila jasno definirana, prav tako pa tudi kanoni in komentarji k tem besedilom;
- nauki, ki izhajajo iz svetih besedil, se morajo udejanjiti na vseh področjih družbenega, ekonomskega in političnega življenja;
- mogoča je samo ena interpretacija sveta, izhajajoča iz svetih besedil in tista interpretacija je edina možna in pravilna;
- dostop do natančne razčlembe pomenov svetih besedil je omogočen samo 'vodilnim strokovnjakom', ne pa laikom;
- 'vodilni strokovnjaki' si z interpretacijo svetih besedil lastijo tudi avtoriteto nad poseganjem v posvetne oblike življenja (politiko, šolanje, družinsko življenje,…);
- pri zagovarjanju, branjenju in razširjanju tradicionalnih idej se uporabljajo moderna sredstva (informacijsko družbo, politične institucije, sodobno orožje, medicino,…);
- s sredstvi in prijemi revolucionarnega aktivizma poskuša družbo korenito spremeniti in preoblikovati v soglasju z absolutno avtoriteto svetih besedil;
- prevzema naslednjo organizacijsko obliko: notranje jedro 'strokovnjakov', notranji krog 'koordinatorjev' in pa širši krog 'simpatizerjev';
- za svoje razširjanje sistematično pridobiva novince in poskuša spreobračati drugače misleče in verujoče (misijonarska komponenta).
Ta citat je idealno tipski prikaz verskega fundamentalizma, ki se najbolj približa temu idealu znotraj katere abrahamovskih religij: judaizema, krščanstva in islama. Metaforično rečeno, vsaka teh treh religij vidi Knjigo kot vodilno avtoriteto za življenje in odrešitev. Pri ne-abrahamovskih religijah je fundamentalizem manj izrazit, ko gre za razmere, kjer je možno več interpretacij in ne nekega glavnega verskega vira. Pravzaprav si ne morem zamislit, kako naj bi izgledal fundamentalističen budist :roll:
V zgornjih alinejah sem iz različnih virov povzel najbolj tipične lastnosti verskega fundamentalizma, brez katerih ta pojav ne bi bil to, kar je. Seveda lahko danes tudi govorimo, da obstaja več vrst fundamentalizmov, kakor obstaja več vrst verovanj in prepričanj. Religiozna verovanja so tukaj le ena od oblik verovanj, imamo pa še verovanja v politične ideje, zato lahko trdim, da obstajajo tudi razni politični fundamentalizmi. Ampak tukaj sem lahko spet pristranski, ker se lahko v posamezni družbi, kot je npr. kakšna konzervativna islamska država(npr. Iran), politični vidiki družbenega življenja tesno prepletajo z religijskimi.
- je pojav (post-)moderne, globalizirane družbe, ki zavrača sekularizacijo religije, pluralizem idej v družbi in etični relativizem;
Ker je Tahi v zadnjem razgovoru po mbtju trdil, da je verski fundamentalizem že več stoletij star pojav in da
ni nekaj novega, še kratka replika na to trditev. Morda lahko govorimo o verskem fundamentalizmu med religijami že pred modernizacijskimi procesi, a bi kazalo bit previden, ker gre pri fundamentalizmu za bolj nov koncept, ki ga razlikuje od bolj splošnega pojma verskega fanatizma. No, vsaj men se zdi v.fanatizem bolj splošen kot pa v. fundamentalizem. In bolj zgodovinski.
Lahko predpostavljam, da je v predindustrijski, tradicionalni družbi imela bistveno integracijsko, legitimacijsko in pa socialno-kontrolno vlogo v družbenem življenju. Enostavno povedano: religija je bila povezovalni dejavnik, ki je upravičeval družbeni red in bil hkrati dejavnik družbenega nadzora. V Evropi je bilo krščanstvo v 10.,11.stol pogosto edini dejavnik, ki je deloval kot 'lepilo' med oddaljenimi kraji. Takrat ni bilo neke bipolarnosti med modernostjo in pa tradicionalnostjo, religija je vsem zagotavljala relevanten in univerzalen sistem napotkov in dolžnosti za življenje. Danes, v
tako-ali-drugače moderni družbi, je religija kot povezovalni dejavnik postranskega pomena. Če kje legitimira oblast, je to samo papirnata simbolična gesta, ali pa gre za neokolonializem.
Vsekakor gre tukaj iskati
izvore fundamentalizma: iz prevelike oddaljenosti med modernim načinom življenja in pa načinom, ki izhaja iz Postave. Katerekoli. Ker iz modernih verskih skrajnosti ne izhaja smo fundamentalizem. Lahko trdim, da znotraj posameznih religij obstjaja še tradicionalizem (Amiši) in pa ortodoksnost (judovski Sefardi) Za razliko od amiševskega tradicionalizma, ki se vztrajno otepa vsega modernega kot tudi misijonarske dejavnosti, skuša fundamentalist razširiti svoje sporočilo z modernimi sredstvi (mediji, orožji). Za razliko od ortodoksnega Sefarda, ki ignorira sodobni mestni vrvež, skuša fundamentalist pritegniti pozornost nase.
Fundamentalizem je zato pojav postmoderne, globalizirane družbe, kakor sta npr. tradicionalizem in pa ortodoksnost. Če bi poznal še več primerov tradicionalizma in pa ortodoksnosti, bi to še podkrepil. Sredi vsesplošne pokvarjenosti in nemoralnosti se fundamentalisti, ki še verjamejo v nezmotljivo avtoriteto Knjige, trudijo, da bi svoj pogled prenesli izven svojega družbenega okolja. Zlepa ali zgrda. Ker živijo v nekem svojem času, ki ga obvladuje
hiero-zgodovina (sveta zgodovina), so prepričani, da sta čas in končna zmaga na njihovi strani.